Podjemna, gradbena in podizvajalska pogodba

Podjemna pogodba (tudi pogodba o delu ali delovršna pogodba) je dogovor, s katerim se podjemnik (izvajalec) zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Gradbena pogodba in podizvajalska pogodba sta podvrsti podjemne pogodbe. V praksi se na strani naročnika najpogosteje pojavijo težave, ker je podjemna pogodba kršena s strani podjemnika, ki posla ne izvrši skladno z dogovorom, odstopanja ni pripravljen odpraviti, hkrati pa zahteva plačilo opravljenega dela. Svojim strankam odvetniška pisarna v takšnih primerih svetuje, naj naročeno delo takoj po zaključku del temeljito pregledajo in zaznane napake nemudoma notificirajo izvajalcu in sicer v pisni obliki, da je zagotovljena sledljivost. To je potrebno storiti nemudoma po zaključku del, saj zakonske določbe v katerih je urejena podjemna pogodba izrecno predpisujejo, da je naročnik dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Naročnik, ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, lahko zahteva od njega, da mu napako odpravi in mu za to določi primeren rok.

 

Izvajalci se na drugi strani pogosto znajdejo v situaciji, ko opravljajo dela za drugega izvajalca (podizvajalska pogodba). Ta drugi, glavni izvajalec je tisti, ki je sklenil podjemno pogodbo z naročnikom. Glavni izvajalec je po sklenjeni pogodbi praviloma tudi tisti, ki naj bi poplačal druge izvajalce, s katerimi je bila sklenjena podizvajalska pogodba. Kolikor se to ne zgodi, se podizvajalci z  neporavnanimi obveznostmi, ki jih določa podizvajalska pogodba lahko obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje glavnemu izvajalcu, če so pripoznane. V ostalem je podizvajalska pogodba podvržena pravnim normam, ki veljajo za podjemno pogodbo.

 

Medtem, ko sta podjemna pogodba in podizvajalska pogodba lahko sklenjeni tudi ustno, mora biti gradbena pogodba sklenjena v pisni obliki. Gradbena pogodba je po svoji pravni naravi sicer še vedno podjemna pogodba, vendar pride v poštev le za dela, ki jih zakon opredeljuje kot »gradbe«: stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, železniške proge, vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelava terja večja in zahtevnejša dela. Gradbena pogodba ima tudi drugačne roke za grajanje napak. Naročnik ali drug pridobitelj je tako dolžan obvestiti o napakah izvajalca in projektanta v šestih mesecih od dneva, ko je napako ugotovil (in ne nemudoma), sicer izgubi pravico sklicevati se nanjo. Gradbena pogodba ima še druge posebnosti, npr. možnost dogovarjanja klavzule »ključ v roke«, na podlagi katere se izvajalec samostojno zavezuje, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta. Posebnost gradbene pogodbe je tudi odgovornost izvajalca in projektanta za solidnost gradnje, ki velja na napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del.