I'm a paragraph. Click here to add your own text and edit me. I’m a great place for you to tell a story and let your users know a little more about you.

odvetniki v Ljubljani, Jure Lukančič, ugovor zoper sklep o izvršbi, delitev solastnine, delitev skupnega premoženja zakoncev, odvetnik žiri

Novice

(21. april 2021) - Delo sodstva v lanskem letu zaradi epidemije neprimerljivo s preteklimi leti

Delo sodstva v letu 2020 ni primerljivo z leti pred tem, saj ga je v veliki meri, tako kot celotno družbo, zaznamovala epidemija covida-19. Nastale razmere so povzročile določen upad storilnosti sodstva, čeprav ne na vseh področjih v enaki meri. Na nekaterih področjih se je namreč kljub epidemiji ohranil pozitiven trend nadaljnjega zmanjševanja števila nerešenih zadev, medtem ko se je število nerešenih zadev zaradi narave dela pomembno znižalo na višjih in na Vrhovnem sodišču RS, med drugim ugotavlja Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2020.

 

Razmere ob epidemiji so zahtevale sprotno prilagajanje in iskanje ravnotežja med varovanjem zdravja strank in vseh drugih udeležencev sodnih postopkov, sodnic in sodnikov, zaposlenih na sodiščih ter med zagotavljanjem nemotenega delovanja sodne oblasti. Sodstvo se je na nastale razmere odzvalo hitro, premišljeno in uspešno, s poudarkom na zagotovitvi varnega delovnega okolja in prilagoditvijo delovnih procesov danim razmeram, hkrati pa je s tehničnimi ukrepi in ustreznimi protokoli postopanja omogočilo obravnavo zadev, kjer je bilo to mogoče.

Storilnost sodišč je bila kljub trudu zaposlenih nižja kot v preteklih letih, saj se je število rešenih zadev znižalo za 13 odstotkov, medtem ko se je število nerešenih povečalo za pet odstotkov. Po drugi strani je kljub zahtevnim razmeram zaradi epidemije kot pozitivno mogoče izpostaviti skoraj popolno (99-odstotno) obvladovanje števila prejetih zadev. Izstopa tudi podatek, da se je na nekaterih področjih kljub epidemiji ohranil pozitiven trend nadaljnjega zmanjševanja števila nerešenih zadev, denimo na izvršilnem področju ter področju prekrškov in postopkov zaradi insolventnosti.

Glede na zahtevne razmere v lanskem letu je v poročilu samokritično izpostavljena tendenca upadanja števila rešenih zadev na skoraj vseh področjih delovanja. Razloge za to se je skušalo pojasniti že v preteklih letnih poročilih, ko je bilo izpostavljeno zlasti naraščanje deleža zahtevnejših zadev med nerešenimi zadevami, nove pristojnosti sodišč in zadeve z večjim številom strank, vendar pa bo treba letos temu vprašanju nameniti posebno pozornost in poiskati razloge za ta trend, četudi le na najbolj izpostavljenih pravnih področjih. Podrobno o delu sodstva v letu 2020 v Letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2020.

(1. februar 2021) - Sodišča znova opravljajo naroke, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah

Vlada Republike Slovenije je z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID- 19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/21), ki je začel veljati 17. 1. 2021, za 60 dni, t.j. do 17. 3. 2021, razglasila epidemijo nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije.

Vsa sodišča od 1. 2. 2021 opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo, vročajo sodna pisanja in izvajajo uradne ure v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljevanju strokovna priporočila), objavljenih in sprotno posodabljanih na njegovi spletni strani (zlasti ob smiselni uporabi priporočil za izvajanje upravnih in drugih javnopravnih zadev ob epidemiji COVID- 19).

Procesni roki v zadevah, v katerih so bili z Odredbo predsednika Vrhovnega sodišča o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 13. 11. 2020 (Ur. l. RS št. 165/20 in 2/21), začasno ustavljeni, začnejo teči s 1. 2. 2021.

(20. november 2020) - Tek materialnih in procesnih rokov zadržan, sodišča zopet poslujejo le v nujnih zadevah

Na podlagi sprejetega ukrepa Vlade Republike Slovenije o prepovedi javnega prevoza potnikov v Republiki Sloveniji je predsednik Vrhovnega sodišča na podlagi 83.a člena Zakona o sodiščih sprejel odredbo, s katero se omeji poslovanje sodišč in izvrševanje sodne oblasti.

Z odredbo se obseg poslovanja omeji na poslovanje v nujnih zadevah, v vseh ostalih zadevah pa na odločanje, kjer ni potreben neposreden stik oziroma je omogočeno elektronsko poslovanje. Vsi naroki v nenujnih zadevah se za čas veljavnosti odredbe avtomatično prekličejo. V tem času procesni roki v teh zadevah ne tečejo.

Kot nujne zadeve, v katerih v tem času procesni roki tečejo, štejejo:

  • preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost in postopki v zvezi z izvrševanjem kazni zapora,

  • nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah,

  • nepravdne zadeve po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini,

  • izvršilne zadeve v zvezi s postopki za varstvo koristi otrok,

  • postopki v zadevah zavarovanja,

  • spori za objavo popravka objavljene informacije,

  • postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja,

  • druge zadeve, za katere tako določa zakon (izjeme so naštete v pripeti odredbi)

Ker je predsednik Vrhovnega sodišča ocenil, da je prišlo do situacije, ko ni mogoče zagotoviti rednega poslovanja vseh sodišč v državi oziroma je onemogočeno izvajanje sodne oblasti na bistveni večini pristojnosti, hkrati pa je zaradi ukrepov Vlade RS, ki se nanašajo na omejitev gibanja in javnega prometa oteženo uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, je še istega dne Vladi RS predlagal naj s sklepom ugotovi, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo.

Vlada RS je predlogu sledila in sprejela Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom (Uradni list RS, št. 167/20). Na podlagi Sklepa roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo oziroma se v praksi podaljšajo, kar je nedvomno v korist strank sodnih postopkov.

(20.oktober 2020) - Sodišča v državi ob razglašeni epidemiji poslujejo naprej, z dodatnimi ukrepi za varstvo zdravja

Zaradi razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije za obdobje 30 dni, je 19.10.2020 predsednik Vrhovnega sodišča izdal odredbo o posebnih ukrepih iz 83. člena Zakona o sodiščih.

 

V tem času procesni in materialni roki tečejo, sodišča pa opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje. Uradne ure na sodiščih so nespremenjene, vendar nevabljene stranke lahko na sodišče pridejo le ob predhodnem dogovoru preko objavljenih elektronskih naslovov oziroma telefonskih številk.

Razen v nujnih zadevah, ki jih določa tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, morajo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe vloge vlagati le po pošti ali v postopkih, kjer je to omogočeno, preko portala eSodstvo.

Zaradi upoštevanja navedenih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje so določeni tudi posebni ukrepi glede vstopa v sodne stavbe. Sodišča bodo določila vstopno točko za stranke, njihove pooblaščence in druge uporabnike sodnih storitev, na kateri se bodo izvajali vsi potrebni preventivni ukrepi za preprečitev virusne okužbe COVID-19. Naroki, seje in zaslišanja se, če so izpolnjeni tehnični in prostorski pogoji, lahko izvedejo videokonferenčno. Če pa so ti izvedeni v fizični obliki, bo razdalja med osebami, ki niso iz istega gospodinjstva vsaj 1,5 metra, vsi prisotni morajo nositi zaščitno opremo, prostor pa bo, skladno s strokovnimi priporočili, razkužen in prezračen. Dodatno se vodijo tudi seznami prisotnosti s kontaktnimi podatki vseh prisotnih oseb.

Z namenom preprečitve širjenja virusne okužbe nalezljive bolezni COVID-19, varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitve delovanja sodišč ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti lahko sodnik oziroma predsednik senata začasno omeji javnost celotne glavne obravnave ali njenega dela in določi druge primerne varovalne ukrepe v skladu s strokovnimi priporočili.

(01.september 2020) - Vrhovno sodišče RS: v upravnem sporu je potrebno odločati na glavnih obravnavah

Vrhovno sodišče je v sodbi z dne 26. avgusta 2020 presodilo, da Upravno sodišče s tem, ko v primeru spornega dejanskega stanja ne izvede glavne obravnave, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu in nedopustno posega v pravice strank do glavne obravnave iz 22. člena Ustave. V primeru, da so podani ustavno dopustni in zakonsko predpisani izjemni razlogi, da glavne obravnave ne izvede, mora Upravno sodišče to v svoji sodbi jasno in izrecno obrazložiti.

Svojo sodbo je Vrhovno sodišče sprejelo v upravnem sporu, v katerem je tožnica uveljavljala pravico do odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. V zvezi s tem je zahtevala izvedbo dokazov na glavni obravnavi pred sodiščem, ki je Upravno sodišče ni izvedlo in se do razlogov za to opustitev tudi ni opredelilo. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je s tem kršilo ustavno pravico tožnice do glavne obravnave, je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo sojenje.

Iz stališč Vrhovnega sodišča v sodbi izhaja, da je v upravnem sporu, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizičnih in pravnih oseb v razmerju do nosilcev oblasti, v primeru spornega dejanskega stanja vselej treba izvesti glavno obravnavo. Opustiti jo je mogoče samo zaradi izjemnih okoliščin, če so razlogi ustavno dopustni in izrecno določeni v zakonu.

Navedena obveznost izhaja iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je pravica do glavne obravnave pred sodnikom samostojna človekova pravica. Glavna obravnava je tudi v zakonski ureditvi upravnega spora osrednje procesno dejanje, saj je z zakonom izrecno določeno, da sodišče na prvi stopnji odloči po opravljeni glavni obravnavi. Na njej se mora odviti poleg ugotavljanja dejanskega stanja tudi celotna razprava o dejanskih in pravnih navedbah strank, ki jih mora usmerjati Upravno sodišče skladno z načeli odprtega sojenja. Glavna obravnava ima torej tudi v upravnem sporu svojo temeljno funkcijo sojenja: obravnavati in razrešiti, kar je med strankama spornega v neposrednem in javnem postopku pred Upravnim sodiščem.

S tem se Vrhovno sodišče s svojimi stališči pridružuje nedavnim odločbam Ustavnega sodišča (št. Up-360/16 z dne 18. 6. 2020) in Evropskega sodišča za človekove pravice (v zadevi Cimperšek proti Sloveniji z dne 30. 6. 2020).

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče tudi presodilo, da Upravno sodišče ne sme več uporabiti določbe Zakona o upravnem sporu, ki določa možnost, da sodišče tudi v primeru spornega dejanskega stanja odloči o na nejavni seji, saj njena uporaba povzroči kršitev ustavne pravice stranke do glavne obravnave iz 22. člena Ustave.