© 2016-2019 Odvetniška pisarna Lukančič

Sledite nam:

  • LinkedIn Social Icon

I'm a paragraph. Click here to add your own text and edit me. I’m a great place for you to tell a story and let your users know a little more about you.

odvetniki v Ljubljani, Jure Lukančič, ugovor zoper sklep o izvršbi, delitev solastnine, delitev skupnega premoženja zakoncev, odvetnik žiri

Novice

(Ljubljana, 22.10.2019) Potrdilo o nekaznovanosti odslej mogoče pridobiti preko portala eUprava

 

Potem, ko je Ministrstvo za pravosodje marca letos preko portala eUprava omogočilo elektronski vpogled v skupno evidenco kazenskih točk v cestnem prometu, je sedaj uredilo še možnost pridobitve potrdila o nekaznovanosti na enak način.

Doslej je bilo preko portala eUprava mogoče le oddati vlogo za pridobitev omenjenega potrdila, ki pa ga je ministrstvo nato vročalo po pošti. Gre za dobrodošlo posodobitev sistema eUprava, ki naj bi se po zagotovilih ministrstva v prihodnje nadaljevalo.

(Ljubljana, 26.02.2019) Davek na nepremičnine bo

STA poroča, da je Ministrstvo v razpravah v okviru projektnega sveta za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin ugotovilo, da evidence niso popolne v takšni meri, da bi bilo smiselno pristopiti k množičnemu vrednotenju in uveljavitvi zakona o davku na nepremičnine.

Neurejeni so predvsem podatki o dejanski rabi zemljišč, prek katerih potekajo javne ceste in železnica. Težava bi bila, če bi bila glede na velik delež te infrastrukture, ki še vedno leži na zasebnih zemljiščih, za ta zemljišča predvidena oprostitev davka.

Za zajem podatkov dejanske rabe za državne ceste sta zadolžena Dars in Direkcija RS za infrastrukturo. Trenutno sta pri obeh v teku javna razpisa, na osnovi katerih bo izveden zajem podatkov. Če ne bo zapletov pri postopkih oddaje javnega naročila, bodo podatki do roka, 1. junij letos, zajeti, so STA povedali v direkciji.

Za zajem podatkov o dejanski rabi železniške infrastrukture je zadolžena družba SŽ-infrastruktura. Po zagotovilih upravljavca bodo tudi podatki za železnice zajeti do roka 1. junij 2019, so dodali v direkciji.

Za zajem podatkov dejanske rabe za občinske javne ceste pa so zadolžene občine. Glede na to, da so občine šele v fazi priprav aktivnosti - prvič so bile o obveznosti obveščene aprila lani -, v direkciji ocenjujejo, da bo do 1. junija letos podatke posredovala ena tretjina občin.

"Prejete podatke občin bo treba preveriti in vključiti v matično evidenco dejanske rabe cestne in železniške infrastrukture, za kar potrebujemo dodatni kader, ki pa še ni odobren. Za vzpostavitev in vodenje matične evidence je zadolžena Direkcija RS za infrastrukturo, ki do sedaj še ni imela tovrstne naloge," pravijo v direkciji.

Kljub temu ocenjujejo, da bodo do konca leta v matično evidenco vključeni podatki dveh tretjin občin.

V direkciji dodajajo, da občinam svetujejo pri pripravi za zajem podatkov dejanske rabe. Potem ko so na predstavitvi januarja v Ljubljani imeli 100 udeležencev, imajo za štiri predvidene predstavitve v marcu 80 prijavljenih. "Odziv občin je torej pričakovan, zato upravičeno pričakujemo, da bodo prejeti tudi zahtevani podatki. Je pa rok prekratek in dejansko ni mogoče vsega izvesti v treh mesecih, kolikor je še do zakonskega roka," pravijo.

(Ljubljana, 22.02.2018) Prepoved nadomestil za plačila s karticami

 

Začel je veljati zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih, ki v slovensko zakonodajo prenaša evropsko direktivo in bo prispeval k večji varnosti in ugodnostim za potrošnike. Zakon prepoveduje posebna nadomestila za plačilo s kreditno ali plačilno kartico. Prepoved velja za vse kartice, ki se izdajajo v Sloveniji, tudi za kartici American Express in Diners Club. Ne bo pa veljala v primeru kartice PayPal, ki v Evropi posluje kot banka s sedežem v Luksemburgu. V tem primeru provizija le ne bo smela preseči neposrednega stroška, ki ga nosi trgovec. Zakon tudi uvaja storitev zagotavljanja informacij o računih, banke bodo na zahtevo uporabnika ponudile dostop do finančnih podatkov o njem tekmecem.

(Ljubljana, 27.06.2017) Arbitražna odločba bo v (ne)milosti politike

V dveh dneh bo znana odločba arbitražnega sodišča o mejnem vprašanju Slovenije in Hrvaške. Po navedbah časnika Večer je med slovenskimi politiki neuradno slišati izjave, da bo četrtek za Slovenijo postal tretji najpomembnejši. Prva sta osamosvojitev in kasneje vstop države v EU in Nato. Kolumnisti Dnevnika, pa so že ob sklepu lanskega leta napovedali, da bo arbitraža zgodba leta 2017.

Slovenija napoveduje, da bo razsodbo, ne glede na njeno vsebino, uresničila. Vendar instrumentov za to nima veliko. Mednarodno pravo pač nima prisilnih sredstev. Zato Ljubljana lahko računa zgolj na podporo mednarodne skupnosti, ki jo bo morala tudi z resnostjo in verodostojnostjo še prepričevati v svoj prav - in morda tudi na določeno spremembo v kurzu hrvaške politike, ki bi jo lahko spodbudile določene razmere ali faktor časa. Hrvaška zdaj poudarja, da naj bi dogovarjanje slovenskih agentke in arbitra nepovratno kontaminiralo arbitražni proces. Arbitražno sodišče pa je menilo, da kršitev ni bila tako velika, da bi se razpustilo, in je delo po škandalu podaljšalo za skoraj dve leti. S sporazumom tedanjih premierov Boruta Pahorja in Jadranke Kosor iz leta 2009 sta državi medsebojni, zdaj že več kot četrt stoletja trajajoči nerešljivi spor o meji prenesli na tretjega, na arbitražo. Ta naj po načelih mednarodnega prava in pravičnosti, zgledno tudi za ves Zahodni Balkan, odločil o sporu.

 

Ne glede na stopnjo medijske odmevnosti, hvaležnosti novice za nabiranje novih političnih točk enega in drugega pola na obeh straneh nove ali stare Slovensko - Hrvaške meje, se odločitve arbitražnega sodišča nedvomno najbolj veseli okoli sto slovenskih državljanov, ki so na južni meji ujetniki nedefeinirane meje med državama. Meter sem ali tja lahko pomeni, da imate hišo v Sloveniji, meja, denimo katastra, pa poteka po dvorišču - in je gospodarsko poslopje tako že na Hrvaškem. Vendar je v sedanjih okoliščinah malo verjetno, da bo četrtkova razsodba tem prebivalcem prinesla kakršno koli olajšanje. Vprašanje je tudi, kako bo s tistimi slovenskimi državljani, ki bi se v četrtek nenadoma znašli na Hrvaškem.

(Ljubljana, 03.03.2017) Novi Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2)

 

Banke so z uveljavitvijo novega zakona obvezane podrobneje oceniti kreditno sposobnost potrošnika in pregledati tako prihodke kot odhodke, kar bo pri nekaterih bankah lahko do določene mere zaostrilo pogoje za pridobitev posojila. Cilj je zmanjšanje števila slabih posojil, ki jih potrošniki niso sposobni poplačati in prinašajo morebitne koristi samo dajalcem posojil, ne pa tudi potrošnikom, ki zaradi njih pogosto zaidejo v hude življenjske okoliščine.

Banke odslej ne smejo več pogojevati odobritve posojila s sklenitvijo življenjskega zavarovanja, naložbenega zavarovanja ali odprtjem transakcijskega računa pri banki.

 

Novost je tudi standardiziran obrazec ESIS, ki bo od vseh kreditodajalcev zahteval enotno informiranje potrošnikov glede vseh stroškov in tveganj posojila, kar naj bi omogočilo ljudem lažjo in bolje informirano izbiro. ESIS-obrazec bo tako med drugim vseboval podatke o tem, kaj se bo zgodilo z obrokom posojila, če obrestna mera močneje naraste ali če se zgodi črn scenarij v primeru posojila v tuji valuti, če bi njena vrednost občutno narasla, kar se je zgodilo v nedavnem primeru posojil v švicarskih frankih.

(Ljubljana, 24.02.2017) Z današnjim dnem se pričine uporabljati Zakon o partnerski zvezi (ZPZ)

24. 2. 2017 se začne uporabljati Zakon o partnerski zvezi, ki je bil sicer v Državnem zboru sprejet 21. 4. 2016, veljati pa je pričel 24. 5. 2016. Zakon o partnerski zvezi za istospolne pare na vseh pravnih področjih uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza razen možnosti skupne posvojitve otroka in postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.

To pomeni, da bo po novem tudi partnersko zvezo mogoče skleniti svečano in tako kot zakonsko zvezo tudi izven uradnih prostorov. Zakon o partnerski zvezi glede temelja partnerske zveze in enakopravnosti partnerjev, pogojev za sklenitev in veljavnost partnerske zveze, neveljavnosti partnerske zveze, pravice in dolžnosti partnerjev, premoženjska razmerja med partnerjema, prenehanje partnerske zveze ter razmerji med razvezanima partnerjema, napotuje na smiselno uporabo določb, kot jih določa zakon, ki ureja zakonsko zvezo. To v praksi pomeni, da istospolna partnerja po novem v času trajanja sklenjene ali nesklenjene partnerske zveze pridobivata tudi skupno premoženje, za katerega velja zakonska domneva, da sta k njegovi pridobitvi oba prispevala enako, tj. 50%.

 

Z dnem pričetka uporabe Zakona o partnerski zvezi preneha veljati Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti, pri čemer se ta uporablja še šest mesecev po začetku uporabe Zakona o partnerski zvezi. Od začetka uporabe Zakona o partnerski zvezi ni mogoče registrirati novih istospolnih partnerskih skupnosti po Zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti.

Partnerja, ki imata registrirano istospolno skupnost lahko do 24. 8. 2017 pred matičarjem izjavita, da želita preoblikovanje registrirane istospolne partnerske skupnosti v partnersko zvezo. Registrirana istospolna partnerska skupnost se v tem primeru preoblikuje v partnersko zvezo z dnem njune izjave. 
 
Če s strani partnerjev istospolne partnerske skupnosti v roku šestih mesecev, to je do 24. 8. 2017 ne bo izvedenih nobenih aktivnosti v zvezi s preoblikovanjem registrirane istospolne partnerske skupnosti v partnersko zvezo, se bo registrirana istospolna partnerska skupnost preoblikovala v partnersko zvezo na podlagi zakona.