I'm a paragraph. Click here to add your own text and edit me. I’m a great place for you to tell a story and let your users know a little more about you.

odvetniki v Ljubljani, Jure Lukančič, ugovor zoper sklep o izvršbi, delitev solastnine, delitev skupnega premoženja zakoncev, odvetnik žiri

Novice

(01.september 2020) - Vrhovno sodišče RS: v upravnem sporu je potrebno odločati na glavnih obravnavah

Vrhovno sodišče je v sodbi z dne 26. avgusta 2020 presodilo, da Upravno sodišče s tem, ko v primeru spornega dejanskega stanja ne izvede glavne obravnave, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu in nedopustno posega v pravice strank do glavne obravnave iz 22. člena Ustave. V primeru, da so podani ustavno dopustni in zakonsko predpisani izjemni razlogi, da glavne obravnave ne izvede, mora Upravno sodišče to v svoji sodbi jasno in izrecno obrazložiti.

Svojo sodbo je Vrhovno sodišče sprejelo v upravnem sporu, v katerem je tožnica uveljavljala pravico do odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. V zvezi s tem je zahtevala izvedbo dokazov na glavni obravnavi pred sodiščem, ki je Upravno sodišče ni izvedlo in se do razlogov za to opustitev tudi ni opredelilo. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je s tem kršilo ustavno pravico tožnice do glavne obravnave, je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo sojenje.

Iz stališč Vrhovnega sodišča v sodbi izhaja, da je v upravnem sporu, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizičnih in pravnih oseb v razmerju do nosilcev oblasti, v primeru spornega dejanskega stanja vselej treba izvesti glavno obravnavo. Opustiti jo je mogoče samo zaradi izjemnih okoliščin, če so razlogi ustavno dopustni in izrecno določeni v zakonu.

Navedena obveznost izhaja iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je pravica do glavne obravnave pred sodnikom samostojna človekova pravica. Glavna obravnava je tudi v zakonski ureditvi upravnega spora osrednje procesno dejanje, saj je z zakonom izrecno določeno, da sodišče na prvi stopnji odloči po opravljeni glavni obravnavi. Na njej se mora odviti poleg ugotavljanja dejanskega stanja tudi celotna razprava o dejanskih in pravnih navedbah strank, ki jih mora usmerjati Upravno sodišče skladno z načeli odprtega sojenja. Glavna obravnava ima torej tudi v upravnem sporu svojo temeljno funkcijo sojenja: obravnavati in razrešiti, kar je med strankama spornega v neposrednem in javnem postopku pred Upravnim sodiščem.

S tem se Vrhovno sodišče s svojimi stališči pridružuje nedavnim odločbam Ustavnega sodišča (št. Up-360/16 z dne 18. 6. 2020) in Evropskega sodišča za človekove pravice (v zadevi Cimperšek proti Sloveniji z dne 30. 6. 2020).

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče tudi presodilo, da Upravno sodišče ne sme več uporabiti določbe Zakona o upravnem sporu, ki določa možnost, da sodišče tudi v primeru spornega dejanskega stanja odloči o na nejavni seji, saj njena uporaba povzroči kršitev ustavne pravice stranke do glavne obravnave iz 22. člena Ustave.

(31. julij 2020) - Z jutrišnjim dnem se začnejo sodne počitnice

Če je bilo v tem obdobju vročeno sodno pisanje, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se izteče poletno poslovanje (sodne počitnice). Vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov ter vlaganje predlogov za izvršbo preko COVL-a bo potekalo nemoteno, vendar razen v zadevah zavarovanja sklepov strankam sodišča ne bodo vročala. Čas uradnih ur na sodiščih ostaja nespremenjen.

V času poletnega poslovanja sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah. Mednje sodijo:

  • Preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost in postopki v zvezi z izvrševanjem kazni zapora,

  • nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah,

  • nepravdne zadeve po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini,

  • izvršilne zadeve v zvezi s postopki za varstvo koristi otrok,

  • postopki v zadevah zavarovanja,

  • spori za objavo popravka objavljene informacije,

  • popis zapustnikovega premoženja,

  • postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja,

  • druge zadeve, za katere tako določa zakon.

(Ljubljana, 29. maj 2020) - S 1. junijem 2020 ponovno tečejo materialni in procesni roki v nenujnih zadevah.

1. V nujnih sodnih zadevah so roki, tako procesni kot materialni, tekli ves čas trajanja ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, pri čemer je treba opozoriti, da se je v tem času na podlagi odredb, ki jih je izdal predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, spreminjal obseg zadev, ki so se obravnavale kot nujne, in sicer:

 

2. V nenujnih sodnih zadevah, ki so jih sodišča prejela v obravnavanje pred 16. marcem,  je bil na podlagi Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 21/20; povezava: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-0539?sop=2020-01-0539), ki jo je predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izdal 12. marca 2020 in je bila v Uradnem listu RS objavljena 13. marca 2020, tek procesnih rokov s 16. marcem prekinjen in se bo nadaljeval s 1. junijem 2020.

Ti procesni roki torej ne začnejo teči znova, temveč se njihov tek s 1. junijem nadaljuje do izteka (prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 192/2003 povezava: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/8793/, ki se sicer nanaša na tek roka v času sodnih počitnic, vendar ocenjujemo, da je treba tek rokov razlagati enako tudi v primerih, ko je bilo sodno pisanje, stranki vročeno pred 16. marcem 2020);

3. Na podlagi ZZUSUDJZ, ki je začel veljati 29. marca 2020 (povezava: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-0681?sop=2020-01-0681), je bil zadržan tek vseh rokov v nenujnih zadevah – poleg procesnih (ki so prenehali teči že 16. marca na podlagi zgoraj navedene Odredbe predsednika Vrhovnega Sodišča Republike Slovenije) tudi materialnih rokov.

V nenujnih zadevah se tako s 1. junijem 2020 nadaljuje tek vseh rokov, tako materialnih kot procesnih oziroma pričnejo teči roki tudi v tistih nenujnih sodnih zadevah, v katerih je bilo stranki sodno pisanje vročeno v času trajanja ukrepov (prim. 4.a člen ZZUSUDJZ – nenujne sodne zadeve; povezava: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-0899?sop=2020-01-0899).

(Ljubljana, 13.03.2020) - Od 16. 3. 2020 vsa sodišča v državi opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah

Vrhovno sodišča RS je 13.03.2020 izdalo odredbo, v skladu s katero, zaradi nastanka izrednega dogodka, t.j. epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID- 19) - koronavirus, ki lahko v večjem obsegu ovira nemoteno oziroma redno izvajanje sodne oblasti, vsa sodišča od 16. 3. 2020 opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen Zakona o sodiščih.

Kot nujne zadeve se štejejo:

1. preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Republiki Sloveniji,

2. postopek v zadevah zavarovanja,

3. izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona,

4. nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah,

5. menični in čekovni protesti ter menične tožbe,

6. spori za objavo popravka objavljene informacije,

7. popis zapustnikovega premoženja, razen v primerih, ko je potrjena smrt zapustnika zaradi okužbe s koronavirusom ali je vzrok smrti neznan,

8. zadeve prisilne poravnave in stečaja (v postopkih zaradi insolventnosti sodišča ne razpisujejo javnih dražb in drugih opravil, ki zahtevajo osebne stike upraviteljev, udeležencev in drugih oseb v teh postopkih),
9. druge zadeve, za katere tako določa zakon.

 

Vsi razpisani naroki v zadevah, ki ne spadajo v zgoraj navedene nujne zadeve, se prekličejo.

 

Razen v zgoraj navedenih nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi.

 

Razen v zgoraj navedenih nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:
1. ne smejo vstopati v sodne stavbe
2. vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno

3. za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

 

V zgoraj navedenih nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov se morajo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki želijo podatke v zvezi s postopkom, predhodno najaviti preko objavljenih elektronskih naslovov in telefonskih številk v času uradnih ur.

 

Z namenom preprečevanja virusne okužbe se v zgoraj navedenih nujnih zadevah na glavnih obravnavah in javnih sejah ustrezno omeji prisotnost predstavnikov medijev (vendar ne izključi) in določi druge primerne varovalne ukrepe.

 

Za vse primere, ki niso obseženi v zgoraj navedenih primerih, sodišča določijo eno vstopno točko v sodno stavbo, na kateri se izvedejo vsi potrebni preventivni ukrepi za preprečitev virusne okužbe.

 

Osebam, ki kažejo jasne znake okužbe zgornjih dihal (kašelj, kihanje, oteženo dihanje), se prepreči vstop v sodno stavbo.

 

Na podlagi te odredbe predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije določi še druge ukrepe v zvezi z organizacijo poslovanja sodišč.

 

Odredba in na njeni podlagi določeni drugi ukrepi bodo trajali do javno objavljenega preklica, vendar največ do 16. 5. 2020.

(Ljubljana, 20.02.2020) - O časovni omejitvi koncesij v zdravstveni dejavnosti bo odločalo Ustavno sodišče RS.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v veljavo stopila v letu 2017, je določila, da se koncesija zdravnikom podeli le na podlagi javnega razpisa za obdobje 15 let. Pri tem se čas koncesije lahko podaljša še za 15 let, a le pod pogojem dopolnitve javne zdravstvene mreže, ni pa več na primer predmet dedovanja, prodaje ali prenosa.

Koncesije na primarni zdravstveni ravni podeljujejo občine, soglasje k podelitvi pa da ministrstvo za zdravje, ki podeljuje koncesije na sekundarni ravni. Koncesionarjem, ki so imeli do zdaj sklenjeno koncesijo za nedoločen čas, se je ta tako skrajšala, saj so do konca decembra 2018 morali dobiti nove odločbe o časovno omejenih koncesijah. Že pred iztekom roka so nekateri zdravniki koncesionarji napovedali, da se bodo na odločbe pritožili in se v primeru neuspeha s tožbo obrnili na upravno sodišče. Slednje je zakon sedaj predalo v presojo Ustavnemu sodšču RS.

(Ljubljana, 22.10.2019) Potrdilo o nekaznovanosti odslej mogoče pridobiti preko portala eUprava

 

Potem, ko je Ministrstvo za pravosodje marca letos preko portala eUprava omogočilo elektronski vpogled v skupno evidenco kazenskih točk v cestnem prometu, je sedaj uredilo še možnost pridobitve potrdila o nekaznovanosti na enak način.

Doslej je bilo preko portala eUprava mogoče le oddati vlogo za pridobitev omenjenega potrdila, ki pa ga je ministrstvo nato vročalo po pošti. Gre za dobrodošlo posodobitev sistema eUprava, ki naj bi se po zagotovilih ministrstva v prihodnje nadaljevalo.

© 2016-2019 Odvetniška pisarna Lukančič

Sledite nam:

  • LinkedIn Social Icon