(15.05.2025) Vlada Republike Slovenije napoveduje reformo sodstva

​

Slovenska vlada je potrdila predlog za ukinitev okrajnih sodišč, ki naj bi začel veljati z začetkom leta 2027. Ta reforma je del širših prizadevanj za izboljšanje učinkovitosti in dostopnosti sodnega sistema v Sloveniji.

​

Ključni poudarki reforme:

• Ukinitev okrajnih sodišč: Vlada načrtuje ukinitev vseh okrajnih sodišč, pri čemer naj bi njihove pristojnosti in zadeve prevzela obstoječa okrožna sodišča.

• Cilji reforme: Glavni cilji vključujejo poenostavitev sodnega sistema, zmanjšanje podvajanja pristojnosti ter izboljšanje učinkovitosti in dostopnosti sodnih storitev za državljane.

• Časovni okvir: Reforma naj bi začela veljati 1. januarja 2027, kar omogoča dovolj časa za pripravo in prilagoditev vseh vpletenih institucij.

• Vpliv na zaposlene: Vlada poudarja, da bo poskrbela za ustrezno preusmeritev zaposlenih z okrajnih sodišč na druge položaje znotraj sodnega sistema, s čimer naj bi se izognili odpuščanjem.

• Dostopnost za državljane: Eden od ciljev reforme je tudi izboljšanje dostopnosti sodnih storitev, pri čemer naj bi se povečala uporaba digitalnih orodij in omogočilo več storitev na daljavo.

​

Ukinitev okrajnih sodišč predstavlja pomembno spremembo v slovenskem sodnem sistemu. Čeprav so cilji reforme usmerjeni v izboljšanje učinkovitosti in dostopnosti, bo njen uspeh odvisen od skrbnega načrtovanja in izvedbe, ki bosta upoštevala potrebe tako zaposlenih v sodstvu kot tudi državljanov.

 

(12.02.2025) Vrhovno sodišče RS: delodajalec ima obveznost predstaviti pravice delavcu

​

V sodbi in sklepu opr. št. VIII Ips 19/2024 je Vrhovno sodišče RS delodajalcu izrecno naložilo, da delavca, še posebej v primerih, ko mu namesto, da bi mu redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ponudi v podpis sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, seznani z njegovimi pravicami. To izhaja že iz načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ) kot temeljnega načela obligacijskega prava, ki velja tudi v delovnem pravu.

​

Delodajalec, ki se odloči in delavcu ponudi sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, namesto da bi mu podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, mora biti pri seznanitvi delavca s posledicami sklenitve takega sporazuma (še posebej glede izgube pravic, do katerih bi bil upravičen v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) aktiven. Le predvidevanje, da je delavec v celoti seznanjen s temi posledicami, ne zadošča. Dolžnost delodajalca, da delavca seznani z njegovimi pravicami, je še bolj poudarjena, če je tak sporazum za delodajalca zelo ugoden, po drugi strani pa za delavca pomeni izgubo zakonskih (kogentnih) pravic, ki bi jih imel, če bi mu podal redno odpoved iz poslovnega razloga.

​

Dolžnost seznanjanja delodajalca s podatki, ki so bistveni za uveljavljanje pravic delavca, je poudarjena tudi v sodbah SEU, npr. tistih, ki se nanašajo na pravice delavca do plačanega letnega dopusta (C-684/16, C-218/22). Tudi v teh primerih mora delodajalec delavca poučiti o pravici do izrabe letnega dopusta in mu ta dopust omogočiti.

 

​Iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-63/03 z dne 27. 1. 2005 izhaja, da se delavec odpravnini, ki je kogentna pravica, ne more odpovedati. V odločbi Up-150/22-15 z dne 1. 2. 2024 pa je Ustavno sodišče RS zavzelo stališče, da odpoved delavca kogentnim pravicam iz delovnega razmerja ves čas, ko je delavec v delovnem razmerju oziroma v položaju odvisnosti in podrejenosti v razmerju do delodajalca, ni dopustna.

​

(15.7.2024) Pravica do odklopa

​​

Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe.

​

Novela ZDR-1D določa, da se ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Če ti niso določeni na tak način, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni. Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskem zaupniku, pred sprejetjem ukrepov pa mora delodajalec posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti. Določitev konkretnih ukrepov za ustrezno zagotovitev pravice do odklopa je tako prepuščena ureditvi v avtonomnem aktu (kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, kolektivni pogodbi ožje ravni oziroma splošnem aktu delodajalca), kjer se bodo ustrezni ukrepi določili, upoštevaje posebnosti določene dejavnosti, organizacije delovnega procesa ipd.

 

V zvezi z izvajanjem pravice do letnega dopusta v povezavi s pravico do odklopa lahko povzamemo, da mora biti v skladu z namenom pravice do letnega dopusta delavcu zagotovljeno, da ima na voljo obdobje za počitek, da se spočije od izvajanja nalog, ki jih ima na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pravica do odklopa pa delodajalca dodatno zavezuje, da delavcu z ustrezno sprejetimi ukrepi zagotovi, da v dogovorjenem času izrabe letnega dopusta ne bo na razpolago delodajalcu.

 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo​ nekaj primerov dobrih praks v prostoru Evrospke unije:

​

a) Volkswagen:

Leta 2011 je Volkswagen uvedel politiko, po kateri je 30 minut po koncu izmene zaposlenih izklopil svoje strežnike elektronske pošte in jih ponovno zagnal 30 minut pred začetkom naslednje izmene. S to potezo se zaposlenim prepreči dostop do službene elektronske pošte zunaj delovnega časa.

Učinek: Ta ukrep je pripomogel k zmanjšanju stresa in izgorelosti med zaposlenimi, saj jim je zagotovil, da se lahko odklopijo od dela in se osredotočijo na zasebni čas brez pritiska prejete e-pošte.

​

b) Daimler

Podjetje Daimler je uvedlo edinstveno funkcijo "Pošta na dopustu", ki zaposlenim omogoča, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu. Če je zadeva nujna, se pošiljatelju posredujejo drugi kontakti.

Učinek: Ta ukrep podpira zaposlene pri popolnem odklopu med dopustom, zmanjšuje stres in jim pomaga, da se na delo vrnejo osveženi in bolj produktivni.

​

c) AXA Francija

Družba AXA France je uvedla politiko, ki omejuje z delom povezano elektronsko pošto in klice zunaj rednega delovnega časa. Uporabljajo sistem za upravljanje elektronske pošte, ki zagotavlja, da zaposleni ne prejemajo službene elektronske pošte med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob koncih tedna.

Učinek: Ta ukrep je pripomogel k bolj uravnoteženemu ravnovesju med delom in zasebnim življenjem, zmanjša izgorelost in izboljša splošno zadovoljstvo zaposlenih.

​

d) Orange Francija

Podjetje Orange France je razvilo celovito politiko pravice do odklopa, vključno s posebnimi ukrepi, kot so omejitev dostopa do službene e-pošte po delovnem času, omejitev pričakovanj, da so zaposleni na voljo za klice ali sestanke zunaj delovnega časa, in spodbujanje prožnih oblik dela.

Učinek: Ti ukrepi so privedli do znatnega zmanjšanja ravni stresa zaposlenih in povečali ugled podjetja kot podpornega delodajalca.

e) SAP

SAP je uvedel ukrep, ki zaposlenim odsvetuje pošiljanje elektronske pošte ali odgovarjanje nanjo po 19. uri. Podjetje to politiko spodbuja z notranjimi kampanjami in s spodbujanjem vodij, da dajejo zgled.

Učinek: SAP-ov pristop je privedel do opaznega izboljšanja počutja zaposlenih, ki poročajo o manjšem stresu in bolj uravnoteženem osebnem življenju.

​

f) L'Oréal

Družba L'Oréal je uvedla ukrep omejevanja prometa z elektronsko pošto zunaj delovnega časa in uvedla obvezna obdobja "digitalnega razstrupljanja", v katerih se zaposlene spodbuja, da se popolnoma odklopijo od komunikacij, povezanih z delom.

Učinek: Ta ukrep je izboljšal počutje zaposlenih in ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, še posebej učinkovit pa je pri zmanjševanju z delom povezanega stresa in preprečevanju izgorelosti.

​

g) Schneider Electric

Družba Schneider Electric je sprejela politiko prožnega dela, ki vključuje močno komponento pravice do odklopa. Spodbuja uporabo digitalnih orodij za določanje meja delovne komunikacije in je uvedel obvezen čas odklopa med dopustom.

Učinek: Zaposleni v družbi Schneider Electric poročajo, da se počutijo bolj odgovorne za ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, kar vodi k večjemu zadovoljstvu pri delu in produktivnosti.

​

h) BMW

BMW je uvedel smernice, ki zaposlene spodbujajo k spoštovanju lastne pravice do odklopa in pravice do odklopa sodelavcev. Podjetje uporablja tudi tehnične ukrepe za preprečevanje pošiljanja sporočil, povezanih z delom, zunaj delovnega časa.

Učinek: Ta pristop je privedel do bolj spoštljivega in uravnoteženega delovnega okolja, v katerem zaposleni čutijo podporo pri ohranjanju zdrave ločnice med poklicnim in zasebnim življenjem.

​

i) IKEA

IKEA je uvedla politiko, ki zaposlenim zagotavlja pravico, da se izven delovnega časa odklopijo od komunikacij, povezanih z delom. Politika se krepi z internim usposabljanjem in kampanjami za ozaveščanje zaposlenih.

Učinek: Ta politika je izboljšala zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih, ki se počutijo bolj cenjene in manj prisiljene, da so stalno povezani z delom.

​

j) Vodafone Španija

Vodafone Španija je uvedel celovito politiko digitalnega odklopa, ki vključuje omejitve komunikacije na delovnem mestu zunaj rednega delovnega časa in spodbuja uporabo alternativnih metod za vzpostavljanje stikov z zaposlenimi le v nujnih primerih.

Učinek: Politika je omogočila boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih ter prispevala k bolj zdravemu in produktivnemu delovnemu mestu.

​

​

​

​