Odpoved delovnega razmerja

V primeru, ko je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, se delovno razmerje prekine s potekom časa, za katerega je bilo sklenjeno. Za predčasno odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas ali pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, mora obstajati utemeljen razlog. Zakon tako izrecno predpisuje naslednje utemeljene razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu:

– poslovni razlog

– razlog nesposobnosti,

– krivdni razlog,

– nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov,

– neuspešno opravljeno poskusno delo.

 

Pri tem velja izpostaviti, da zato, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, ne zadošča le obstoj enega izmed naštetih utemeljenih razlogov, temveč mora takšen utemeljen razlog biti takšne narave, da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

 

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi izhaja iz predpostavke, da je zaupanje med delavcem in delodajalcem porušeno do te mere, da nadaljevanje opravljanja dela ni več mogoče niti za čas do izteka odpovednega roka. Bistvena lastnost po kateri se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi in  izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi razlikujeta je tako ta, da pri slednji delavec nima odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se lahko poda le iz točno določenih razlogov, ki jih predpisuje zakon in se nanašajo predvsem na hude kršitve pogodbe o zaposlitvi ali zakona, bodisi na strani delavca, bodisi na strani delodajalca. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu se od redne odpovedi pomembno razlikuje še v tem, da gre delavcu odpravnina le, kadar mu je dana redna in nekrivdna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pa če je prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali redno odpoved iz krivdnih razlogov.

 

Odpravnina, do katere je delavec upravičen, če mu je dana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, je v minimalnem znesku določena z zakonom. Odpravnina se izračuna s pomočjo povprečne mesečne bruto plače, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Ta znesek tako predstavlja osnovo za izračun. Delavcu nato pripada odpravnina v višini:

– 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,

– 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,

– 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

 

Odpravnina zapade v plačilo z dnem prenehanja delavčevega delovnega razmerja.