Zakaj odvetnik za odškodnine?
Poznamo poslovno (tudi pogodbeno) in neposlovno (tudi deliktno) odškodninsko odgovornost. Ko pride do škodnega dogodka, vam bo odvetnik za odškodnine pregledal dokumentacijo, tj. listine o samem škodnem dogodku, kot so fotografije, zapisniki zdravstvene izvide, itd., ocenil kakšna je višina odškodnine, ki jo lahko pričakujete ter vam pripravil odškodninski zahtevek.
Predpostavke za to, da se lahko uveljavljata določen temelj in višina odškodnine so obstoj škode, protipravnost škodnega ravnanja, krivda storilca ter vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo. Njihovo izpolnjenost bo prav tako ocenil odvetnik za odškodnine ter stranko opozoril na morebitne pomanjkljivosti v tej verigi.
V odškodninski zahtevek se vključi odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju, odškodnina za duševne bolečine, ki obsega strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti in skaženosti ter za smrt bližnjega, kot tudi odškodnina za nastalo premoženjsko škodo. V slednjo spada na primer izguba zaslužka zaradi odsotnosti z dela, stroški zdravljenja, škoda na motornih vozilih, itd. Pri tem je potrebno opozoriti, da o nepremoženjski škodi ne moremo govoriti že, če je prišlo do kakršnegakoli posega v pravno zavarovane osebnostne dobrine, pač pa, ko intenzivnost in trajanje bolečin in strahu in druge okoliščine primera to opravičujejo. Višina odškodnine tedaj zavisi predvsem od samega obsega nastale škode, tj. od intenzivnosti in trajanja telesnih bolečin, nevšečnosti pri zdravljenju in duševnih bolečin. Odškodninski zahtevek se naslovi na povzročitelja škode oziroma njegovo zavarovalnico. V primeru, da slednja odškodninski zahtevek v celoti zavrne ali je sporna višina odškodnine, se odvetnik za odškodnine zoper takšno odločitev pritoži na posebno komisijo pri zavarovalnici. Če takšne komisije pri zavarovalnici ni, ali če je bil odškodninski zahtevek naslovljen neposredno na povzročitelja škode, lahko odvetnik za odškodnine zoper povzročitelja škode vloži odškodninsko tožbo, s katero odvetniška pisarna v imenu stranke zahteva plačilo zneska, ki ga opredeljuje odškodninski zahtevek, povečanega za pravdne stroške.
V pravdi bo končna višina odškodnine običajno podvržena mnenju sodnega izvedenca, ki bo podal mnenje o dejanskemu obsegu posameznih zatrjevanih postavk škode. Mnenje izvedenca kot strokovnjaka je praviloma tisto, na katero se opre tudi sodišče pri izdaji sodbe, zato je pomembno, da izdelek izvedenca preuči odvetnik za odškodnine ter po potrebi nanj poda ustrezne pripombe.