Razveza in skupno podjetje zakoncev

Stranke pogosto zanima, kakšna bo usoda podjetja, ki ga je ustanovil in vodil en zakonec ali oba skupaj, potem ko sta vložena tožba na razvezo in tožba na delitev skupnega premoženja. V skupno premoženje zakoncev spada vse, kar je bilo pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze. Zakonska domneva je, da sta oba zakonca enako prispevala k pridobitvi in ohranitvi skupnega premoženja, kolikor eden od zakoncev ne dokaže drugače. Ko je torej v teku razveza in skupno podjetje predstavlja premoženje, pridobljeno z delom, v času trajanja zakonske zveze, bi v skladu z navedeno zakonsko domnevo, vsakemu od zakoncev morala iti polovica poslovnega deleža v podjetju.

 

Delitev poslovnega deleža je pri delitvi skupnega premoženja zakoncev predpisana kot izjema od splošnega pravila o nedeljivosti poslovnih deležev. Na poslovnih deležih ni možna solastnina, saj pri poslovnih deležih ne gre za lastništvo v stvarnopravnem pomenu, temveč za imetništvo korporacijskih upravičenj. Sodna praksa slovenskih sodišč je v primerih, ko sta predmet presoje razveza in skupno podjetje tako oblikovala stališče, po katerem tožba na delitev skupnega premoženja, povod za katero je tožba na razvezo oziroma ločitev zunajzakonskih partnerjev, od sodišča ne more zahtevati, da na poslovnem deležu vzpostavi solastnino zakonskih partnerjev. Ko bo sodišče s sodbo ugotovilo, da poslovni delež v podjetju sodi v skupno premoženje zakoncev in določilo delež zakoncev na tem premoženju, se bosta oba zakonca tako lahko vpisala v sodni register le kot soimetnika poslovnega deleža. Tega lahko nato razdelita na dva nova poslovna deleža, če to dovoljujejo pravila družbene pogodbe oziroma se dogovorita o izplačilu vrednosti s strani enega imetnika.

 

Zakon predpisuje, da ima dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze (tudi zunajzakonska skupnost), zanju enake pravne posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. To določba pomeni, da ima ločitev zunajzakonskih partnerjev zanju enake premoženjske posledice, kakršne ima razveza zakonske zveze za zakonca oziroma, da čaka skupno podjetje izvenzakonskih partnerjev enaka usoda, kot podjetje v primeru, ko je med zakoncema v teku razveza in skupno podjetje predstavlja predmet delitve.

 

Če povzamemo, tako ločitev zunajzakonskih partnerjev, kot tudi tožba na razvezo zakonske zveze bosta v okviru delitve skupnega premoženja povzročili, da bo prišlo do soimetništva poslovnega deleža v skupnem podjetju. Potem, ko je končana ločitev zunajzakonskih partnerjev oziroma po tem, ko se vloži tožba na razvezo in skupno podjetje sodišče s sodbo razglasi za del skupnega premoženja zakoncev, se lahko soimetnika ob določenih pogojih dogovorita, da se poslovni delež razdeli v dva nova poslovna deleža, ali pa en zakonec izplača drugega.