© 2016-2019 Odvetniška pisarna Lukančič

Sledite nam:

  • LinkedIn Social Icon
odvetnik v Ljubljani, izročilna pogodba in nujni delež, pogodba o preužitku in nujni delež, dosmrtno preživljanje

Izročilna pogodba in nujni delež

Izročilna pogodba in nujni (dedni) delež sta pravna instrumenta, ki se lahko srečata kadar se izročitelj za časa svojega življenja z izročilno pogodbo zaveže, da bo izročil in razdelil premoženje svojemu zakoncu, potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Z izročilno pogodbo se morajo strinjati vsi potomci in zakonec izročitelja, v nasprotnem primeru, ko soglasje katerega izmed njih ni dano, se izročitev de facto šteje za darilo. V takem primeru lahko dedič, ki se z izročilno pogodbo ni strinjal, uveljavlja svoj nujni dedni delež tudi iz naslova premoženja, ki je bilo predmet izročilne pogodbe. Po smrti izročitelja se s tem premoženjem torej ravna kot z darilom, ki ga je prednik dal dedičem in ostane pravica do nujnega deleža potomca, ki se z izročitvijo premoženja ni strinjal, neokrnjena. Izročilna pogodba in nujni delež bosta najprej predmet obravnave v zapuščinskem postopku, kjer bo imel potomec, ki se z izročitvijo ni strinjal ali zakonec, ki ga prednik ni vključil v izročilno pogodbo možnost uveljavljati nujni delež, ostali dediči pa bodo to upravičenje lahko osporavali.

 

Izročilna pogodba in nujni delež sta v določenih primerih torej povezana, kar pa ne velja za instituta dosmrtno preživljanje in pogodba o preužitku. Slednja iz dedovanja v celoti izključita premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju oziroma, ki ga zajema pogodba o preužitku in dediči na tem premoženju ne morejo uveljavljati nujnega deleža ne glede na to, ali so se s sklenjeno pogodbo strinjali, ali ne. Izjema so primeri, ko sta dosmrtno preživljanje ali pogodba o preužitku fiktivni, tj. kadar sta sklenjeni le s t.i. darilnim namenom, torej zato, da bi dedič, ki prejme korist iz pogodbe dejansko prejel darilo, brez kakršnekoli protistoritve oziroma dajatve preživljancu ali preužitkarju. V teh primerih odvetniška pisarna svojim strankam, ki so prikrajšane za nujni delež iz naslova tega premoženja svetuje, da se dosmrtno preživljanje oziroma pogodba o preužitku razvežeta s pomočjo izpodbojne tožbe. V postopku je potrebno dokazati, da dosmrtno preživljanje s strani preživljalca v resnici ni bilo izvrševano, temveč je bil slednji iz pogodbe deležen le koristi. Po razvezi sklenjene pogodbe tako ne bo pomembno, ali je bilo med zapustnikom in preživljalcem (ki je lahko seveda tudi enen izmed dedičev), sklenjeno dosmrtno preživljanje, pogodba o preužitku ali (ob odsotnosti soglasja vseh potomcev in zakonca) izročilna pogodba in nujni delež bo tako v vsakem primeru mogoče uveljavljati.

Vprašajte nas

Mogoče vas zanima tudi: