Razdedinjenje nujnega dediča, izpodbijanje pogodbe o preužitku in dedna nevrednost so instituti, katerih polje uporabe si stranke pogosto razlagajo preširoko. Slovenska sodna praksa pogoje za rezdedinjenje nujnega dediča tolmači restriktivno. To pomeni, da sama nenaklonjenost zapustnika še ne zadošča za razdedinje nujnega dediča. Šele, kadar razlogi, ki jih navaja zapustnik v oporoki, pomenijo hujšo kršitev moralne ali zakonite dolžnosti dediča do zapustnika, dedičevo naklepno storjeno hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše, ali če se je dedič vdal brezdelju in nepoštenemu življenju, je razdedinjenje nujnega dediča dopustno. V primeru, če je zapustnik opravil razdedinjenje nujnega dediča, se pravice potomcev razdedinjega dediča določijo, kot da bi ta umrl pred zapustnikom.

Dedna nevrednost se, drugače kot razdedinjenje nujnega dediča, ne določi s strani zapustnika, temveč jo uveljavljajo sodediči v zapuščinskem postopku. Za dedno nevrednost zakon določa omejeno število pogojev, ob katerih se lahko uveljavlja: (1) če je nekdo naklepno vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku, (2) če je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti, (3) če je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, če je ponaredil zapustnikovo oporoko, ter (4) če je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, če ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči. Tudi dedna nevrednost ne vpliva na pravice potomcev dediča, zoper katerega je bila nevrednost uspešno uveljavljena.

Dedna nevrednost ter razdedinjenje pa nista podlagi za izpodbijanje pogodbe o preužitku. Slednja predstavlja samostojni pravni posel zapustnika za časa njegovega življenja, njen predmet pa je prenos lastninske pravice na predmetih v lasti zapusnika, ki s sklenitvijo pogodbe o preužitku niso več del bodoče zapuščine po preužitkarju. Izpodbijanje pogodbe o preužitkuje posledično možno le zaradi razlogov, ki se nanašajo na sam preužitek, ne pa na obstoj dedne pravice prevzemnika preužitka. V praksi se stranke za izpodbijanje pogodbe o preužitku odločajo predvsem, če prevzemnik preužitka svoje obveznosti ne izpolnjuje, če sta stranki pogodbo o preužitku sklenili z namenom, da preostale dediče izločita iz dedovanja ali če pogodba o preužitku prikriva darilo. Za uspešno izpodbijanje pogodbe o preužitkumora stranka, ki zgoraj naštete okoliščine zatrjuje, te dokazati v pravdi in če ji to uspe, se predmet pogodbe o preužitku oziroma vsaj njegov del všteje v zapuščino po preužitkarju. V tem primeru znova prideta v poštev tudi dedna nevrednostin razdedinjenje nujnega dediča. Na tem mestu odvetniška pisarna še pojasnjuje, da imajo legitimacijo za izpodbijanje pogodbe o preužitkunajprej sam preužitkar, po njegovi smrti pa vsi njegovi dediči oziroma osebe, v pravno korist katerih posega pogodba o preužitku.