Izpodbijanje oporoke, pravica do nujnega deleža in
velikost dednega deleža

Sodišče mora v zapuščinskem postopku ves čas paziti na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo, zato mora obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pravica do dediščine, pravica do nujnega deleža, velikost dednega deleža, medtem ko bodo izpodbijanje oporoke, pogodbe o preužitku ali drugi zahtevki udeležencev postopka pomenili napotitev na pot pravde in prekinitev zapuščinskega postopka.

 

Pravica do nujnega deleža je povsem v rokah upravičencev in sodišče o nujnem dednem deležu odloča samo na zahtevo upravičencev, ne pa po uradni dolžnosti. Pri odgovoru na vprašanje, ali se po zaključeni zapuščinski obravnavi lahko uveljavlja pravica do nujnega deleža, je potrebno upoštevati, da nujni dedič svojo pravico primarno uveljavlja v zapuščinskem postopku in da je po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka ne more uveljaviti v pravdi, če mu je bila dana možnost, da jo uveljavi v zapuščinskem postopku.

 

Velikost dednega deleža nujnih dedičev je določen glede na bližino sorodstva dediča do zapustnika. Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

 

Zaradi znatnega vpliva na velikost dednega deleža, se dediči, ki jim gre le pravica do nujnega deleža, ob sumu, da je nekdo od oporočnih dedičev vplival na vsebino izražene zapustnikove poslednje volje, lahko poslužijo možnosti, ki jih daje zakon za izpodbijanje oporoke. Izpodbijanje oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star petnajst let, in izpodbijanje oporoke ali posameznih njenih določil zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote, lahko zahteva samo tisti, ki ima pravni interes, in sicer v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdalj v desetih letih od razglasitve oporoke. V praksi se izpodbijanje oporoke pogosto pojavlja tudi zaradi dvomov, da jo je v resnici sestavil in podpisal zapustnik. Vprašanje pristnosti pisave in podpisa na testamentu je vprašanje glede katerega bo sodišče potrebovalo posebno strokovno znanje in bo zato praviloma angažiralo izvedenca grafološke stroke. Če se oporoka razveljavi, pravica do nujnega deleža ne bo več pomembna, saj bodo vsi dediči dedovali v skladu z zakonskimi dednimi redi, le-tem pa bo ustrezala tudi velikost dednega deleža posameznih dedičev.

 

Če zakonec deduje z dediči drugega dednega reda ali če starši, ki nimajo potrebnih sredstev za življenje, dedujejo z zapustnikovim zakoncem lahko sodišče na zahtevo zakonca oziroma staršev poveča velikost dednega delaža, ki jim gre po zakonu in odloči, da dedujejo tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedovali drugi dediči, lahko pa tudi odloči, da zakonec oziroma starši dedujejo vso zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zašli v pomanjkanje, če bi se delila.